Novice

Najnovejše 3 :: Preglej vse

:: Darwinov dan 2017
Objavljeno: 03 Feb 2017

DBS se pridružuje aktivnostim ob obeležitvi letošnjega Darwinovega dne. Več o tem na naši podstrani o aktivnostih.

Content Management Powered by CuteNews

Glavna stran :: O društvu :: Statut

Na podlagi 9. in 33. člena Zakona o društvih (Uradni list RS št. 60/95) je izredna skupščina Društva biologov Slovenije dne 28. 10. 1997 sprejela ta statut. Spremembe statuta so bile sprejete na izrednem občnem zboru 13.12.2005 v skladu z 9. in 20. členom Zakona o društvih (Uradni list RS, št.60/95 in 89/99).

STATUT

I. SPLOŠNE DOLOČBE

1. člen

Društvo biologov Slovenije (v nadaljnem besedilu društvo) je prostovoljno znanstveno in strokovno združenje, ki združuje člane s strokovno biološko izobrazbo.

2. člen

Društvo je pravna oseba zasebnega prava. Sedež društva je v Ljubljani, Večna pot 111.

3. člen

Društvo ima pravokotno štampiljko z merami 4,5 x 1,5 cm z napisom: Društvo biologov Slovenije, Ljubljana, Večna pot 111 (Angleško ime: Biological Society of Slovenia).

4. člen

Drušvo lahko sodeluje z drugimi organizacijami v RS in tujini, s katerimi najde skupne interese.

5. člen

Društvo se lahko včlani v sorodno tujo ali mednarodno društveno organizacijo s podobnimi nameni in cilji, predpisanimi s tem statutom.

6. člen

Delo društva in njegovih organov je javno. Društvo je lastnik revije Acta Biologica Slovenica.
Člane obvešča z vabili, z oglasi prek oglasnih desk inštitucij, ki delujejo na sorodnih področjih, na društvenih sestankih, preko društvene revije Acta Biologica Slovenica s pravico vpogleda v zapisnike organov društva ter preko sredstev javnega obveščanja. Seje organov društva so javne. Društvo lahko organizira okrogle mize, tiskovne konference, na svoje seje lahko vabi predstavnike zainteresiranih organov, ustanov, organizacij ter sredstev javnega obveščanja.
Za zagotovitev javnosti dela in dajanje točnih informacij o delu društva je odgovoren predsednik društva.

II. NAMEN IN CILJI DRUŠTVA

7. člen

Namen in cilji društva so:

  • skrb za ugled in mesto biologije kot vede in stroke v družbi,
  • koordinacija med delovanjem bioloških ustanov in posameznih biologov,
  • oblikovanje in uveljavljanje enotnih kriterijev vrednotenja biološkega dela,
  • prizadevanje za ustrezno zastopanost bioloških vsebin v izobraževalnem procesu
  • skrb za stanovske interese
  • skrb za ohranjanje in varstvo narave

8. člen

Namen in cilje uresničuje društvo z izvajanjem naslednjih nalog:

  • obveščanje članov društva o znanstvenih, strokovnih in organizacijskih vprašanjih na širšem področju biologije in skrb za pretok informacij med člani
  • organizacija strokovnih in znanstvenih srečanj
  • prirejanje strokovnih predavanj, seminarjev, strokovnih ekskurzij za širšo javnost
  • oblikovanje in objavljanje mnenj o aktualnih vprašanjih in problemih s področja biologije
  • daje pobude za vključitev vsebin s področja biologije v učne načrte
  • izdaja publikacij s področja biologije
  • vzpostavlja povezave med biologijo kot vedo in znanostjo ter aplikativnimi področji biologije
  • prek mehanizmov participativne demokracije vpliva na oblikovanje predpisov in programov, ki se nanašajo na širše področje biologije (naravovarstvo, GSO, okolje, šolstvo, znanost...)
  • koordinira delovanje biologov v interesnih nevladnih organizacijah z vsebinskega področja biologije in si prizadeva za ustrezno upoštevanost in mesto stroke v njih

III. ČLANSTVO

9. člen

Članstvo je prostovoljno. Člani društva so lahko redni, izredni in častni.
Redni član društva lahko postane slovenski državljan, ki ima vsaj univerzitetno biološko izobrazbo oziroma ima opravljen magisterij ali doktorat s področja biologije.
Izredni član društva lahko postane vsak, tudi tuji državljan, ki izkaže interes in sprejme statut društva. Še posebej so k izrednemu članstvu vabljeni študenti višjih letnikov študija biologije, ki se jim ob diplomi status samodejno spremeni v status rednega člana. Častnega člana lahko izvoli le najvišji organ društva za posebne zasluge.
Izredni in častni člani imajo vse pravice in dolžnosti kakor redni člani razen volilne pravice (če niso hkrati tudi redni člani).

10. člen

Član društva postane, kdor izpolnjuje pogoje iz čl. 9. in izpolni ter podpiše pristopno izjavo, oziroma sprejme povabilo med častne člane. Pristopna izjava mora vsebovati osnovne osebne podatke potrebne za obveščanje člana, izjavo o sprejemanju statuta in drugih društvenih aktov ter izjavo o obvezi rednega plačevanja članarine.

11. člen

Pravice članov so:

  • da volijo in so izvoljeni v organe društva
  • da sodelujejo pri delu in odločajo v organih društva
  • da se udeležujejo vseh društvenih prireditev
  • da uporabljajo skupne dosežke in rezultate delovanja društva pri svojem delu
  • da sodelujejo pri izdelavi programa društva in so seznanjeni z aktivnostmi društva in njegovim finančno-materialnim poslovanjem
  • da sprejemajo nagrade in pohvale za delo v društvu ter za dosežene uspehe

Dolžnosti članov so:

  • da spoštujejo statut in druge akte ter sklepe organov društva
  • da redno plačujejo članarino
  • da pospešujejo društvene dejavnosti
  • da dajejo društvu informacije, ki so potrebne za izvajanje skupnih dogovorjenih nalog društva
  • da prenašajo izkušnje in znanje na mlajše člane društva
  • da v javnosti skrbijo za prepoznavnost stroke in društva in varujejo njun ugled

Člani društva in organov so osebno odgovorni skupščini za vestno opravljanje sprejetih nalog in funkcij.

12. člen

Članstvo v društvih preneha:

  • z izstopom
  • s črtanjem
  • z izklučitivjo
  • s smrtjo

Član izstopi iz društva prostovoljno, če izvršnemu odboru poda pisno izjavo o izstopu in poravna vse obveznosti, ki jih ima do društva. Izstop sprejme izvršni odbor.

Člana črta iz društva izvršni odbor, če kljub opominu ne plača članarine. O črtanju odloča izvršni odbor, na pritožbo člana pa dokončno odloča občni zbor.

Člana izključi iz društva častno razsodišče

  • če grobo krši pravice in dolžnosti, naštete v 11. členu Statuta
  • če zavestno ravna proti koristim in ugledu društva
  • če je pred sodiščem obsojen za nečastno dejanje

Sklep mora biti v skladu z disciplinskim pravilnikom, ki ga izdela odbor.
Prizadeti član ima pravico pritožbe na občni zbor, ki dokončno odloča.

IV. ORGANI DRUŠTVA

13. člen

Organi društva so: občni zbor, izvršni odbor, nadzorni odbor in disiplinska komisija. Mandat teh organov je štiri leta. Društvo ima lahko tudi druge delovne skupine, ki jih imenuje in razrešuje občni zbor ali izvršni odbor.
Praviloma nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma izvoljen v isti organ društva.

14. člen

OBČNI ZBOR
Občni zbor je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi redni in častni člani društva.

15. člen

Občni zbor je praviloma reden ali izreden. Redni občni zbor sklicuje izvršni odbor enkrat letno, najkasneje do konca aprila. Izredni občni zbor se skliče po potrebi. Skliče ga lahko izvršni odbor na svojo pobudo, na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo ene tretjine članov društva. Izvršni odbor je dolžan sklicati izredno skupščino v 30 dneh od prejema zahteve za sklic. Če izvršni odbor izredne skupščine ne skliče v predpisanem roku, jo skliče predlagatelj, ki mora predložiti tudi dnevni red z ustreznimi materiali. Izredni občni zbor sklepa le o zadevi, za katero je sklican.

Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se člani na samem zasedanju odločijo za tajni način glasovanja. Volitve organov so načeloma tajne, v kolikor občni zbor na samem zasedanju ne odloči drugače.

16. člen

O sklicu občnega zbora s predloženim dnevnim redom morajo biti člani društva seznanjeni najmanj14 dni pred sklicem. Kraj in čas občnega zbora razglasi na krajevno običajen način in o njem obvesti člane po pošti. Občni zbor je sklepčen, če je ob predvidenem času začetka navzočih več kot polovica članov društva. Če ob predvidenem začetku občni zbor ni sklepčen, se začetek preloži za 30 minut, nakar občni zbor veljavno sklepa, če je navzočih vsaj 10 članov.
Občni zbor odpre predsednik izvršnega odbora in ga vodi, dokler občni zbor ne izvoli delovnega predsedstva. Če je predsednik odsoten, to nalogo opravlja tajnik (namestnik predsednika). Poleg tega občni zbor izvoli še zapisnikarja in dva overovatelja zapisnika, po potrebi tudi volilno, kandidacijsko, verifikacijsko komisijo in druge delovne organe.
Občni zbor sprejema odločitve z večino glasov navzočih članov. Če se odloča o spremembi pravil ali prenehanju delovanja društva, je za sprejetje sklepa potrebna dvotretjinska večina. Člani upravnega in nadzornega odbora niso upravičeni do glasovanja, če skupščina sklepa o poročilih teh organov in razrešnicam tem organom.
Glasovanje je praviloma javno, lahko pa se člani na samem zasedanju odločijo za tajni način glasovanja. Volitve organov so načeloma tajne, v kolikor občni zbor na samem zasedanju ne odloči drugače.

17. člen

Naloge občnega zbora:

  • sklepa o dnevnem redu
  • daje osnovne smernice za delo društva
  • ocenjuje delo izvršnega odbora
  • razpravlja in sklepa o poročilih in predlogih izvršnega in nadzornega odbora, disciplinskega sodišča ter članov
  • obravnava in sklepa o predlogih strokovnih društev, s katerimi sodeluje
  • sprejema, spreminja in dopolnjuje statut in druge akte društva
  • sprejema program dela društva
  • sprejema finančni načrt in zaključni račun
  • voli in razrešuje člane izvršnega odbora, nadzornega odbora in disciplinskega sodišča
  • odloča o višini članarine
  • odloča o pritožbah zoper sklepe izvršnega odbora in disciplinskega razsodišča
  • odloča o sodelovanju z drugimi sorodnimi organizacijami ter o vključevanju vanje
  • imenuje predsednike posameznih sekcij
  • razpravlja o delu sekcij in sprejema poročila
  • odloča o drugih zadevah, ki jih predlagajo organi in člani društva v skladu z namenom in cilji društva
  • odloča o nakupu in prodaji nepremičnin
  • dokončno odloča o izključitvi člana iz društva
  • sklepa o zdužitvi ali prenehanju obstoja društva
  • podeli naziv častnega člana
  • potrdi urednika glasila Acta Biologica Slovenica (zakon o založništvu) na predlog izvršnega odbora
  • razpravlja in odloča o vseh ostalih pomembnih vprašanjih v zvezi z društvom, če zanje niso pristojni drugi organi društva

Posamezni predlogi za razpravo morajo biti občnemu zboru v pisni obliki poslani najmanj sedem dni pred sklicem občnega zbora.
O delu občnega zbora se vodi zapisnik, ki ga podpišejo predsednik delovnega predsedstva in oba overovitelja.

18. člen

IZVRŠNI ODBOR
Izvršni odbor je izvršilni organ društva, ki opravlja organizacijska, strokovno tehnična in administrativna dela ter vodi delo društva med dvema občnima zboroma po programu in sklepih, sprejetih na občnem zboru. Izvršni odbor šteje najmanj pet članov. Sestavljajo ga predsednik, dva podpredsednika, tajnik, blagajnik, ter izvoljeni člani. Razen predsednika društva volijo vse ostale funkcije člani med seboj. Tajnik opravlja strokovno tehnično in administrativno delo v društvu ter skrbi za koordinacijo med organi društva. Blagajnik opravlja finančno delo v društvu. Predsednik izvršnega odbora je predsednik društva.

19. člen

Člane izvršnega odbora voli občni zbor za štiri leta.
Izvršni odbor na svoji prvi seji izvoli dva podpredsednika, tajnika, blagajnika, urednika društvenega glasila Acta Biologica Slovenica in urednike drugih periodičnih publikacij za posamezne dejavnosti.

20. člen

Predsednik izvršnega odbora (v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti pa podpredsednik ali tajnik, vsak s svojega področja dela) posamič zastopa društvo pred državnimi organi ter drugimi organizacijami in tretjimi osebami po navodilih izvršnega odbora. Predsednik sklicuje in vodi seje izvršnega odbora. Predsednik podpisuje društvene listine. Po predsednikovem pooblastilu lahko podpisujeta društvene listnine tudi podpredsednik ali tajnik.

20. člen

Naloge izvršnega odbora so:

  • sklicuje občni zbor
  • pripravlja predloge programa dela društva
  • skrbi za izvrševanje programa društva
  • po potrebi ustanavlja delovne skupine
  • imenuje uredniški odbor urednika društvenega glasila Acta Biologica Slovenica
  • po potrebi kooptira v izvršni odbor sodelavce za morebitno posebno strokovno dejavnost, ki bi nastala v poslovni dobi odbora
  • vodi posle, ki zadevajo evidenco članov
  • po potrebi imenuje iz vrst članov občasne komisije
  • predlaga kandidate za nagrade in druga društvena priznanja
  • pripravlja predloge aktov društva
  • pripravi predlog finančnega plana in zaključnega računa
  • skrbi za finančno in materialno poslovanje društva
  • upravlja s premoženjem društva
  • ustanavlja in ukinja sekcije društva
  • odloča o sprejemu novih članov v društvo
  • koordinira delo z drugimi društvi doma in v tujini
  • uresničuje druge naloge, ki izhajajo iz aktov društva in naloge, ki mu jih dodatno naloži občni zbor.

22. člen

Izvršni odbor dela na sejah, ki jih sklicuje in vodi predsednik društva. Sestaja se po potrebi, najmanj dvakrat letno. Predsednik je dolžan sklicat sejo, če to zahtevata dve tretjini članov izvršnega odbora ali nadzorni odbor. Izvršni odbor ja za svoje delo odgovoren občnemu zboru.
Izvršni odbor je sklepčen, če seji prisostvuje več kot polovica članov. Veljavne sklepe sprejema z večino glasov navzočih članov.
Izvršni odbor lahko za izvajanje posameznih nalog imenuje sekcije. Naloge, število članov in predsednika sekcije določi izvršni odbor. Člani sekcije so lahko le člani društva. Za svoje delo so sekcije odgovorne upravnemu odboru. Izjemoma lahko društvo povabi k sodelovanju pri delu sekcije tudi zunanje sodelavce.

23. člen

NADZORNI ODBOR
Nadzorni odbor nadzira finančno in materialno poslovanje društva ter spremlja delo organov društva.
O tem poroča občnemu zboru.
Nadzorni odbor je sestavljen iz treh članov, ki jih izvoli občni zbor za dobo štirih let. Člani med sabo izvolijo predsednika. Člani nadzornega odbora ne morejo biti hkrati člani izvršnega odbora. Občni zbor izvoli tudi dva namestnika članov nadzornega odbora. Nadzorni odbor sprejema veljavne sklepe, če so prisotni vsi trije člani in če za sklep glasujeta vsaj dva člana. Člani nadzornega odbora lahko prisostvujejo sejam upravnega odbora, ne morejo pa odločati.
Za svoje delo so člani nadzornega odbora odgovorni občnemu zboru, ki mu morajo vsaj enkrat v letu pismeno poročati.
Nadzori odbor predlaga občnemu zboru razrešnico izvršnemu odboru, ko temu poreče mandatna doba.

24. člen

DISCIPLINSKA KOMISIJA
Disciplinsko komisijo sestavljajo trije člani, ki jih voli občni zbor za dobo štirih let. Člani izvolijo predsednika izmed sebe na prvi seji.
Naloga disciplinske komisije je, da na prvi stopnji ugotavlja in odloča o prekrških članov društva. Za prekršek se šteje vsaka hujša kršitev pravil društva in na njem temelječih podatkov ter sklepov organov društva. Sestaja se po potrebi na podlagi pisnih zahtev članov ali organov društva. V primeru kršitve statuta, neizvrševanja dolžnosti ali blatenja društva lahko člana kaznujejo z opominom, ukorom ali izključitvijo.

25. člen

Disciplinska komisija je sklepčna, če so prisotni vsi trije člani, ter veljavno sklepa, če za predlog glasujeta dva člana. Za svoje delo so člani disciplinskega sodišča odgovorni občnemu zboru.
Prizadeti član ima pravico pritožbe na občni zbor, ki na svoji prvi naslednji seji o zadevi dokončno odloči. Pritožba na občni zbor ne zadrži izvršitve izrečenega ukrepa.

26. člen

Disciplinske kršitve, ki jih obravnava disciplinska komisija, so naslednje:

  • kršitve določb statusa
  • nevestno izvrševanje sprejetih zadolžitev in funkcij v društvu
  • neizvrševanje sklepov organov društva
  • dejanja, ki kakorkoli škodujejo ugledu društva

27. člen

Disciplinska komisija lahko izreče članom naslednje ukrepe:

  • opomin
  • javni opomin
  • izključitev

28. člen

PREDSEDNIK DRUŠTVA
Predsednik zastopa in predstavlja društvo pred državnimi in drugimi organi in organizacijami v državi in tujini.
Predsednik društva je hkrati tudi predsednik izvršnega odbora in ga izvoli skupščina za dobo štirih let.
Predsednik je odgovoren za delovanje društva v skladu s statutom in pravnim redom Republike Slovenije. Za svoje delo je odgovoren skupščini in izvršnemu odboru.

29. člen

Pravice in dolžnosti organov društva so častne. Za svoje delo v organih društva člani praviloma ne prejemajo plačila. Le za izredne dosežke in požrtvovalnost, ki jo član društva pokaže pri svojem delu, lahko izvršni odbor prizna takemu članu ustrezno nagrado.

V. FINANČNO IN MATERIALNO POSLOVANJE DRUŠTVA

30. člen

Viri dohodkov:

  • članarina
  • darila in volila
  • dohodek iz dejavnosti društva in naslova materialnih pravic
  • prispevki sponzorjev
  • javna sredstva
  • drugi viri

Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanavljeno.
Vsaka delitev premoženja društva med njegove člane je nična.

31. člen

Društvo razpolaga s finančnimi sredstvi v skladu s programom in letnimi finančnimi plani, ki jih sprejme skupščina. Na redni skupščini člani vsako leto obravnavajo in sprejmejo zaključni račun.

32. člen

Finančne in materialne listine podpisujeta predsednik in blagajnik društva.
Finančno in materialno poslovanje mora biti v skladu z veljavnimi predpisi s tega področja. Blagajnik vodi finančno in materialno poslovanje v skladu s pravilnikom o finančno materialnem poslovanju, ki mora biti v skladu z računovodskimi standardi za društva. Društvo ima svoj transakcijski račun pri izbrani pooblaščeni finančni ustanovi.

33. člen

Delo blagajnika je javno. Vsak član ima pravico vpogleda v finančno in materialno dokumentacijo in poslovanje društva. Za pomoč pri urejanju finančno materialnih zadev lahko društvo zaposli finančnega strokovnjaka v skladu z veljavno zakonodajo s področja delovnega prava.

34. člen

Premoženje društva sestavljajo vse premičnine in nepremičnine, ki so last društva in so kot take vpisane v inventarno knjigo. S premoženjem društva upravlja izvršni odbor. Premičnine se lahko nakupijo in odtujijo na podlagi sklepa upravnega odbora. O nakupu in odtujitvi nepremičnin društva odloča skupščina.

35. člen

Društvo ima lahko tudi častne člane.
Naziv častnega člana lahko dobi oseba neoporečnih moralnih lastnosti, ki ima posebne zasluge za društvo, za razvoj naravoslovnih znanosti, biološkega izobraževanja ali biologije kot stroke. Naziv častnega člana društva lahko društvo podeli tudi nečlanu, ki ima velike zasluge na omenjenih področjih. Naziv častnega člana podeljuje občni zbor na predlog izvršnega odbora.
Častni član ne plačuje članarine.

36. člen

VI. PRENEHANJE DRUŠTVA

Društvo lahko preneha:

  • po sklepu občnega zbora, če je ob napovedani uri zbranih vsaj petdeset članov, z dvotretjinsko večino navzočih
  • če število članov pade pod 10
  • z odločbo pristojnega organa po samem zakonu

V primeru, da društvo neha obsojati, se premoženje najprej ponudi Prirodoslovnemu društvu Slovenije.

37. člen

Ta statut je bil sprejet na izrednem občnem zboru 13.12.2005 in prične veljati takoj, ko bo pristojni upravni organ ugotovil, da je v skladu z določili Zakona o društvih (Uradni list RS 60/95).

Tajnica društva:
Tjaša Pogačnik Lipovec

Predsednica društva:
Alenka Gaberščik

 

© 2007-2017 Društvo biologov Slovenije  ::  Oblikovanje: Jernej Polajnar